četrtek, september 20, 2012

Močerad, ki bi bil rad filozof

Pred kratkim sem dobila novo "domačo nalogo", zaradi katere sem se razburjala, češ, je to filozofija, ki je na mojem "nivoju", a kako; gre namreč za gimnazijski priročnik (vodnik učiteljem) za filozofijo. Ko sem zadevo vendarle pogledala, je kar kompaktna, sem ugotovila, da je napisana tako prijazno, da bi "učbenik" predpisala za obvezno čtivo vsem mladim, ne samo gimnazijcem. Sama sem npr. hodila v srednjo turistično šolo, kjer sem zelo pogrešala kakšno tehtno gradivo, ki bi me prevzelo. Če bi takrat lahko prebrala dokument, ki ga imam pred sabo, bi zagotovo šla že pri 19-ih študirat filozofijo, ne šele ... umm, sedem let kasneje. Biti zrel študent je sicer fino, razpira drugačne ravni dojemanja, mislim, da si v rosnih 20. letih precej nedovzeten za marsikaj, če nisi kak genij, knjižnji molj ipd. - kdo pa takrat je?! Skratka, tole priporočam vsem, mlajšim in starejšim, zadeva je zelo prijetna, poučna in odpira mnogo razmislekov, vprašanj, na mnoga tudi odgovarja.

Že takoj na začetku najdem zelo lepo opredelitev domišljije kot "sposobnosti, ki nam omogoča, da razmišljamo o nečem, kar ni neposredno prisotno in kar v trenutku, ko si to prvič zamislimo, v predmetnem svetu sploh ne obstaja." Nadalje izvemo, da sta se iz domišljije porodila religija in mitologija, prav z njo pa so se tudi znanstveniki dokopali do svojih dognanj, zaradi njihove domišljije so ljudem zdaj na voljo "potovanja v vesolje in sprehodi po mesečevi površini", mitologija in znanost, piše, nam širita obzorja, enako pa seveda tudi filozofija. Dalo bi se seveda razpravljati o aplikabilnosti filozofije v svetu, kakršen je postal na tej naši ljubi zemljici. Kot diplomant ali pa celo doktor fil. si bolj kot ne prepuščen samemu sebi in vezam, iznajdljivosti, če želiš preživeti, če pa odmislimo ta praktičen vidik, ti pa študij da nekaj, kar redkokje še dobiš, nekaj zase, "za dušo", kar lahko imaš pri sebi in to neguješ, tudi kadar si jezen nase, da nisi npr. študiral medicine, farmacije ali česa podobnega. Ne vem, če bi stvari okoli sebe dojemala, kot jih, če ne bi dala skozi vseh knjig, inspirativnih predavanj, če ne bi profesorji vzbudili mojega zanimanja na tisoč in en način. Filozofija je, saj res, kot pripovedka iz 1001 noči, vsaj tako magična in raznovrstna. Profesorji v tem zborniku napišejo, da je fil. tudi "nujno potrebna kulturna tehnika (techne) sodobnega sveta", čemur mnogi najbrž ne bi verjeli, meni pa se po svoje zdi kar prav, da ni za vsakogar. Da se odkriva le tistim, ki so zase pripravljeni kaj narediti, samega sebe vzgojiti, recimo. Ostali naj kar zavijajo z očmi in se skrivajo za drevesi, kot tale stric na sliki, ki mu je bilo kdo ve čemu pred mano zelo nerodno. Mogoče se sramuje svoje ozkogledosti, ali pa svoje zunanje vpadljivosti, ki se ne sklada s tistim, kar prenaša v sebi, kdo ve ...


Rep si je skorajda zavil okoli vratu, se mi izmikal in ni vedel, ali bi jo ubral navzgor ali navzdol, nam prinesel sonce, ali dež ...

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home