V zraku šelesti ljubezen

Všeč mi je, ko v lepem vremenu ljudje zunaj sušijo oprano perilo. Vonj po pralnem prašku, mehčalcih, po bombažu, ko zaplapola po svežem zraku. Italijani to počno posebej pristno. V toskanskih mestih, pa med ozkimi uličicami že pozabljenih mest. Tudi v Barci, kjer se barve neba in hišk prelivajo kot na platnu. In v Parizu, na majhnih balkonih obleganih ulic, nad knjigarnami, kafiči, galerijami. Najbolj lepo pa je dolge vrvi s sušečimi šelestečimi rjuhami, plenicami, predpasniki in spodnjicami videti na deželi, na prostranih travnikih, v zelenju. Ti prizori, se mi zdi, so resnično polni življenja. In ljubezni.