Prijateljice, ljubice, drolje ...

modrooka Micka ob lepi zavesi, ko si naveliča brusit krempeljce

Prednovoletni ženski gatheringi. Kolegici, s katerima smo skupaj hodile že v OŠ, onidve leto starejši od mene, smo bolj ali manj na vezi že dobrih 15 let, še več in zadnje čase pridno negujemo občasna srečanja; spomnimo se vsaj rojstnih dnevov in podobnih prelomnic, kakršna naj bi bilo tudi novo leto. Ena ima že malčka in skoraj moža, z drugo se itak veliko druživa in ima tudi že skoraj moža, poudarek na skoraj, v bistvu je predvsem ljubimec in kompanjon, vsaj on njo naziva z "ljubica", v posvetilih v knjigah npr. No, včeraj smo šle nekaj pojest, kozarček je vodil k drugemu in tretjemu, potem sva midve brez otrok že vabili tretjo, ki ji ni tako izi spat brez njega, naj gre z nama "na kmete", da se bolj  zares poveselimo. Zadevo sva na koncu izvedli v dvoje, no, v družbi enega ljubčka, kar pa tudi ni tako slabo. Včeraj je bilo noro lepo, jasno nebo, že popoldan magično vijolično, zvečer polno zvezd, pa še polna luna. Mucki, Liza s skafandrom okoli glave, po operaciji je prav hecna, že čisto živahna. Ob treh zjutraj se je kot mali vesoljček s satelitom na glavi tiščala k meni v posteljo v dnevni sobi - raztegnjen kavč, kjer sva midve nadaljevali, ko gredo tisti, ki v sob. pridno delajo - pametujejo za mikrofonom, že spat. Bilo je fino, izi in domače, danes pa rahel glavobol, kljub galonam kave in sprehodom po čisto svežih travnikih, kjer srečaš samo kakšen traktor in iz hlevov slišiš mukanje krav in bikov. In se moji šajni rdeči Martensi prvič konkretno umažejo; krst mora bit. Liza noče lulat s skafandrom na glavi, na sprehodih ji nujno dela družbo tudi Drolja, zunanja muca, ki spi v škatli z zaveso, pritepenka, luštna, ki prav po človeško komunicira, non stop rojeva, med poskakovanjem, ko sledi psu, miga z rito in se premika graciozno kot balerina v belih kosmatih copatkih. 

Nocoj na bi šle še na Čompe, pa je domačnosti nekako bilo že dovolj, human fish itak smo, in to v hairy izvedbi, forma peša, danes samo še oddremam kakšno, pa bo. Prednovoletna srečanja so zagotovo boljša od novoletnih. Tudi letos nič ne planiram. Plani ponavadi vse skazijo, sploh pa je 31.12. samo dan, ko se nekaj zaključi, nove dogodivščine pa prav lenobno že kukajo skozi vrata, okna, dimnike.

Lahko noč.