Synaulia

Jutranja bela kava v Palermu? Sì, per favore. Na Siciliji še nisem bila, nekoč ...

Zgodaj zjutraj je letalo z Brnika poletelo čez Jadransko in Tirensko morje v italijansko zibelko prelepega. Za tiste, ki predemo ob morskem zibanju, je sicer večji užitek potovati z ladjo. Kakorkoli že, zadnje decembrske dni preživeti ob čudoviti obali in razgibani arhitekturi, odkoder gotovo izbrušeno odzvanja preteklost ... Mogoče samo tiho gode, kot zjutraj, ko na še topla stopala spod kovtra natakneš kosmate copate in se počasi zbujaš, skupaj s še neoblikovanimi krajci dneva. V pokrajini, kjer ti starogrške, bizantinske in arabske sledi kot podmorske niti ovijejo gležnje, splezajo gor do kolen, če jim pustiš, si od prepletanja vtisov preteklega, pomešanih z današnjostjo, gotovo popolnoma omotičen.

Mamljenja so bolj melodična, če se zanje ozaljšaš.