Črički in možnost otoka

Pred prvomajskimi počitnicami sem močno rabila večer na prostem, četudi ni bilo zvezd. Črički so peli tako glasno kot škržati ob morju. Milina toplega večera, partija šaha, ki me je uspavala, pomirila valove v prsih in trebuhu. Intenzivnost, ki zamegljuje razum, je mična, a utrudljiva. Včasih je treba utišati sugestije, ki te butajo ob ostre čeri, da ne nasedeš in ne prekolješ lastnih mehkobnih jeder, in samo prisluhniti čričkom, ki v zborčku zvečer neumorno masirajo travnike. Opazovati oprano perilo, ki ga veter nosi skozi dan kot misli zaljubljencev. In prstne blazinice približati otoku. Na njem stopiti na od sonca pregreto zemljo, se razpreti in pustiti, da ti sol z morja na koži sproži reakcijo brezčasja.