sreda, december 21, 2016

Dišati in brati

Prime me, da bi kaj napisala, ko pridejo mevlje na obisk. Tiste žgečkljive, ki spodvijejo navade, presenetijo. Pa sploh ne berem rada takih zapisov, nasprotno, najbolj pašejo resni, mračno zahtevni, ali pa vsaj inteligenetni, par stoletij stari. In odour sveč Voyage, danes mi diši po zimskem Dunaju. Čarobno. Topla obara pod jezikom, knjiga Vodolazkina Laurus na lagerju ... Nič drugega ne rabim. Na trebuhu božati otroka, preden zaspi, in sem izpolnjena.

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home