četrtek, september 22, 2005

Kikirik

Današnji dan po k o k o š j e.

Popolnoma, začenši z ne vem, kam naj se dam, če sem že v mestu, vsa nafrfuljena, po kratki generalki ne grem takoj domov. Telefonček zvoni, prikliči koga, da bo z mano kikirikal ob kavici in razvlečenih debatah. In jo dobim, Janko bananko, še iskat me pride, vidno utrujena od ponočevanja v super stanovanjcu bivše sošolke na Bavarcu (rima!), ki je imela poslovilca pred podiplomcem študija dizajniranja avtomobilov v Londonu. Bolj kot pile, so jedle.

Najprej k bazenu, ki so ga zasedli alternativci, punk scena, peljeva lulat Luno in Lizo, potem v bivši Piano bar, na kikirikanje. Rogljiček in kapučino, fanta, voda. Talk. Talk. Talk. Fantje, kaj pa?! O tem, da je naša generacija (79 letnik) mnogo dovzetnejša za open karkoli, od starejše. Tudi tisti, ki živijo manj konvencionalno, so šokirani, ko dama diktira tempo. Če je pa zraven še zahtevna, mini malček manipulativna --- ojoj! In o tem, kako se ponavadi vse dogaja naenkrat, na desetih koncih, da ne veš niti komu kaj; ko vlada pustinja, pa kar traja in traja. Ko se ti dogaja, najbrž izžarevaš potencirano živost, ki privlači in se zato dogaja še bolj. In obratno. Vzorci.

Potem na izbiranje ženskih, modnih revij. Čim bolj debela mora biti, čim več sličic, čim manj vsebine, kakšno darilce za zraven je absoluten plus. In sem jo/ga našla. Gloss. Še znižan je. Mimo Fabiani nogavičk, Benetton spodnjega perila ... barve, rožice, kič. Šali, škorenjci iz tvida z našitimi cvetovi, čisto neuporabni, za tri suhe dneve, ki morda sledijo, a neustavljivo srčkani.

Tako. Danes bom frfotala, gledala sličice, nič brala, nobene kvalitetne muzike, samo mmm, yeeeah, uuu ...

Že mesece fantaziram o intenzivno vijoličnih kavbojskih škornjih. Čakam, da mi pomežiknejo iz kakšne izložbe.

Kako je fino!

1 Comments:

At 3:22 pop., Anonymous Anonimni said...

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home