Dedku Mrazu (toliko prej, da bo lahko temeljito razmislil, kakšna šiba najbolj zaleže)

Želim si, da ne bi bila tako praznoglava, ko me premami najbolj tanko vabilo, nedomiselna in že tisočkrat preverjena formula frekvenčnosti glasu, ko zagodrnja tisti idiotski: »Hey, baby ...«. Želim si, da ne bi podlegala tem škripajočim protislovjem, ker dejansko z njimi ničesar ne uravnavam, kvečjemu poglabljam luknje, ki jih kot priden krtek kopljem v zemljo, pomagam pa si z metuljasto lopato, ki me zbada v trebuhu ... In konec koncev, še vedno hočem nekaj čisto drugega!

Ženska debata v knjigi (mama hčeri):
»Dobro poznam ta tip nemirnih rjavolascev. Preveč je inteligenten, da bi se lahko zanesel nase: zmeraj bo vse pretuhtal tako, da si bo lahko vse dovolil ...«