Sobotni brezobvezni vrvež, ki ga čutim pod trtico, me pomirja. Dopoldansko nakupovanje; darila za novembrski praznovalki rojstnih dnevov (ne morem mimo nagajivega spodnjega perila in nakita), uhane zame in še nekaj malenkosti, sem užitkarsko sklenila na balkonu ob skodelici kave. Kmalu nazaj v Lj., na grad - premiera lutkovne predstave, v kateri igrata dva simpatična sodelavca. Potem na kak kozarček, še ne vem česa, s prijatelji. Danes mi paše družba, upam, da nam bo večer prijetno pričaral kaj zvezdnatega. Pripravljena sem na pretty much karkoli.

Včeraj sem razmišljala, kako me ne glede na karkoli, vsaj sexually, vedno pritegnejo samo tisti, ki se mi ne podrejajo, mi ne pustijo blizu ali še bolje, živijo mimo mene. Ostali, napihovalci duš, laskači ipd., mi ne pridejo do živega. 1001 variacija sadomazo brutalnosti. Yep, dobro so me strenirali, kaj naj rečem. Lepo ni nikoli samo lepo, zato vedno iščem drugo plat, umazano. Ki je. Nekje že. In šele takrat lepa pridobi na veljavi, ko se vzpostavi neko ravnovesje med zemeljskim in podtalnim. Kot je rekel Rudi :-) zadnjič, rada imam zapeljevanje, ampak se zapeljevati ne pustim ...

Da ne bi delala krivice tistim, ki so rumenkasto vzorni, tudi taki so, in da, zlahka jih vzljubim, jim poklanjam najbolj naravne nasmeške, ker se v svojem žarčenju ne pretvarjajo, niti ne dopuščajo, da bi sumila vanje. Z njimi naporna razčlemba in odstiranje tančic nista potrebna, skupaj spretno čaramo sproščeno, nepokvarjeno vzdušje, ki razbremeni vsakdanjo onesnaženost, ki sem jo vajena. Ti ljudje so razred zase in žal, seksualno nezanimivi. Vsaj do sedaj se na tistih, »spolzkih tleh«, še nismo našli. Ne rečem, da ne obstajajo, ampak kombinacije dobrota-sex še nisem okusila.

Tramvaj poželenja. Čiha-puha, čiha-puha ...

Pa prijeten vikend!