Poslušam prepojeno muziko, srkam kavo, v meni vse brenči ... Danes sem frfotava kot da bi zajahla prvi pomladni dan. Ne morem se zbrati, med hojo domov sem se ustrašila, da mi bodo hlače zdrsnile pod boke, ker sem prej plesala kot hodila. Belly dancing se razpihuje v meni tja izpod stegen do ramen. Šla bi v gozd, pa moram prekmalu nazaj v teater. Mogoče bi me šprint izsušil, čeprav se ne pritožujem; mi je všeč ta neobvladljivost. V trebuhu mi že ves dan igra orkester metuljev in v grlu čebljajo lastovke. Bliža se sobota. Napoveduje jasnino, ki me ziblje v ekstazo. Želeti si in celo doživeti! Pravi, da bo izpolnil vse moje fantazije. Ne govoričimo takih ponavadi me?

Nek globok, v žamet ovit glas mi doni nad ritjo. Kolena se šibijo pod težo njegove moškosti. Polzim ~