četrtek, oktober 13, 2005

p r a z n a

kakšen dan je tako
enostavno
zavožen
plitev
nesramno raven
da me mrazi
njegova bledost

trepalnica v njem
sem kot kosmata brada
nekega zanemarjenega
obraza

neenakomerno razklana lupina
ubitega jajca

nizam vtise
delčke občutkov
malomarno
nepopolna
s hrupnimi zvonci v glavi
mavrico v trebuhu
in dvema ropotuljama v dlaneh

nekaj bi rada naznanila
povedala kaj zvenečega

škrpeta zala
bo nocoj bridko
zajokala

0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home