Prej me je nekdo vprašal kaj me vzburja. Naravnost. Par sekund tišine. Sama namreč zelo rada pičim s kakšno zašiljeno, ko pa kdo mene, vsaj za trenutek obnemim. Ok, naj razmislim. Nočem da zveni preveč konformno in neizpodbitno; kot se tudi barvni odtenki pod različno jakostjo svetlobe pač prelivajo, rdeče je lahko krvavo, vinsko – mahagoni, škrlat ... Intenziteta. Ja. Če zelo posplošim, intenziteta me prepriča. Ko je nekdo pri stvari, se ji posveti z vso svojo bitjo. Nobene medlosti, površne nezavzetosti, malodušja. Prizadevnost. Zdaj mi misli uhajajo na poln okus čokolade (pms), voljnost, žametnost. Ne maram negotovih, polovičnih namer ... Zadovoljen je z odgovorom, preplašen mogoče. Mogoče je njegova najljubša beseda, ker lahko pomeni DA in NE.