"Arabella," odzvanja od nekod.
Žafranast prstan je izgubila,
nekega toplega večera,
ob obali.
V sunku vetra ga je zajel peščeni vrtinec,
zdaj bledi na dnu morja.
Včasih, ko se nahitro zasukam,
ujamem njegov oslabljeni blesk.
Morda pa me zasleduje blisk vijoličnega neba,
koder v poletni nevihti,
brez sedla,
On jaha oblake.