La Vita e Bella

... bella, life is beautiful ...

Vem, da je bilo že preveč za danes. Ne zaleže.
Hrbtenica mi bo popokala. Imam nov hobby, zrenje skozi samo sebe. Koristna reč. Malenkostno boli vrat, čreva in popek se vozlajo, koži rastejo škrge, drgače pa ni večjih komplikacij. Aja, prej se mi je zazdelo, da malo škilim.

Delam se, da berem Meto Hočevarjevo, nekaj luštnega o prostorih, opremljeno z ljubkimi skicami, ummm, kaj še ..., pijem kavo, nalivam se z vodo, WC postaja moj najzanesljivejši prijatelj, sva v tesni navezi, prepričujem se tudi, da v mislih pišem seminarsko, kajti kakor hitro se česa lotim, me zagrabi epidemija in spet zrem. Vase, zato škilim. Na vsake toliko tudi kaj pojem, kar organizem takoj izloči iz igre, ovira introspektivno garaštvo. In vaginalni krči me trgajo.

V glavnem, La VITA e Bella ...