TI

Kot napaka v mojem živčnem sistemu si. Kratek stik zaradi preobremenitve. Zelo se moram naprezati, da ne obsedim tukaj kot telica in buljim v ekran, skozi okno, v prazen prostor, ki to ni (ko sem včeraj na vlaku v Lj., nazaj grede sem letela, brala Brookov Prazen prostor in sem v trenutku razmisleka pogledala skozi okno, sem videla nič drugega, kot prazen prostor v mogočni belini, ki zaslepi oči, zasnežena polja v megli, mistika ... ) in kar ... sem, v tebi, znotraj, pod klobukom. Ker se kolesje vrti, minute tečejo in dnevi, ki se zgoščajo v debelo kepo - snežaka, hitijo naprej, moram z njimi. Hočem, nočem, moram. Predolgo me že spremlja tole; ti, oči, napetosti, da ne bi nič pomenilo ...