Multi ...

Pol metra stran, me čaka približno 3000 knjižnih strani, ki se jih moram lotiti čimprej, izbrati dramsko delo, ki me najbolj zanima, ob tem še tisoč drugih bralno-piflarskih zadevščin, ples, služba, cel spisek predstav, ki jih moram videti ... Še pred nekaj dnevi sem si želela zapolniti dolgčas - TARAAA, ga že ni več. Mini malo boli glava, stres. Ko imam kar naenkrat pred seboj več izzivov hkrati, veliko obveznosti, sem takoj zmedena, pozabljam reči, zamujam ... Kljub vsemu, the feeling tastes pink.

Do štirih vaja v teatru, lačna, nazaj grede k čevljarju po popravljeno torbo, ki se ji ne morem odpovedati (že nekajkrat šivana, revica razpada), v knjižnico (Zajc, Zupan, Lorca, Kane, Dostojevski, Apollinaire, Shepard, Witkiewicz, Osborne ...), otovorjena, povešenih ramen za 2o metrov zamudim avtobus. Kupim pizza-burek, kosilo doma pol stoletja naprej, zavijem v Creinin kava bar na belo kavo in hiter pregled literature. Ko vstopim, me oblak cigaretnega dima skoraj odbije ven. Prostor nabit z nekimi čudnimi, brkatimi tipi, Turki, Makedonci? Recimo, da so zveneli balkansko. Po mizi, kolenih in ob stol razporedim knjige, plašč, šal, skoraj mrzel, masten burek, za lepo postreženo kavo na pladnju, se komajda najde prostor. Med čitanjem, no, prelistavanjem, mi iz rok padajo kosi gob in sira, fuj, celo po papirju. Za sosednjo mizo me opazujejo štirje starejši možakarji, čutim in se spomnim, da nosim preglobok dekolte, mi je bilo kmalu zjutraj žal, da sem vsa razgaljena; ni dan za posebne užitke. Neprijazno jih ošinem, eden celo pomežikne. Dobro da ne razumejo slovenskih misli :-). Na hitro pojem, prelistam, dva telefonska klica, nase površno navlečem plašč, čutim, da imam med zobmi košček zapečene skorje, mogoče origano, lasje mi smrdijo po dimu, čeprav imam spete in sem bila tam samo kakih 20 min.

Tako. Zdaj pa pridno na delo.