sreda, november 30, 2005

V najbolj natlačenem delu dneva, ko ti stres obliva razum, lakota začenja neusmiljen bojni pohod po želodcu, ti pa delaš, dihaš, stojiš in govoriš, izstreli prvo besedo, ki ti pade na misel ...
- dlan

Ko zatopljeno razmišljaš, naprezaš male sive celice, da bi rešil zagato, prišel zadevi do dna, imenuj misel, ki biva v tebi, a jo varno in rutinirano pometaš pod preprogo ...
- važno, da si znam prikrojiti svojo resnico

Najbolj neumesten citat, ki ti sledi skozi dan:
»Just do that belly dancing.«

Poslušaš nekoga, ki ti vneto razlaga o nečem popolnoma nebistvenem in ---
- si v mislih popravljam spodnjice, ker ne stojijo, kot bi morale, ter se odločam med dvema alternativama za boljši okus testenin, ki jih bom zmlatila ob prvi priliki, ne nujno istega dne: parmezan iz vrečke / ročno nariban sir, katerikoli že je v hladilniku

Med hojo skozi mestno jedro, ko ti žlobudra svinja nove škornje (seveda neprimerne za slabe vremenske razmere) ...
- štejem betonske ploščice, po katerih stopam, se zmrdujem nad neustrezno gradnjo hiš, s katerih na ulico padajo težke plate kopnečega snega in si mrmram jazzy melodijo iz gledališke predstave, ki me je božala ves dopoldan