Pogorišče. Poltema. Rahlo ožarja le velika, brleča pomaranča, kot luna, luč, zvezda. Visi na laksu. Kastanjete in tišina. Na pogorišču prevrnjen kozarec s pecljem, globok 1 m. Napol v njem napol na pogorišču gromozanski šop sivke. Do kolen zamazana na pogorišču po turško sedi mlada ženska v strgani kombineži, s hrbtne perspektive, glava nagnjena nazaj, z lasmi binglja v levo in desno, kot zvonec. Nič se ne zgodi, dokler se ne stemni. Potem je vse drugače.