Koraldina
Zjutraj, še preden se karkoli začne, mi je ljubo napisati par besed, četudi še v polsnu. V filmu Čaj v Sahari Debra Winger vzkipi, češ da je poslušanje sanj drugih ljudi nezanimivo. Mogoče. Nekateri jih pač radi delimo.
V sanjah sva se poljubljala. Nekje je pristopil k meni in mi šepnil v uho, da je vesel. Da se odlično počuti. Razposajenost mu je pihala skozi žepe in rokave. Nezaupljivo sem ga gledala. Njegova v bodečo žico ovita polsporočila, mešane informacije, ki so lahko namig, vaba, strup ali pa čisto nič, me kot meduze ožigajo okrog vratu. Sleci še eno plast, sem si mislila. In še tretjo, četrto, potem ti bom verjela. Če bo dovolj krvava. Slekel ni več nobene. Zakaj misli, da je njegov tlesk spevnejši od govorice večine ljudi? Da je njegov pogled ostrejši od tigrovih zob? Njegov mezinec v zraku osuplivejši od na srebrnem krožniku servirane glave Janeza Krstnika? Udobno se namesti na klop za mizo in me gleda. Čaka. Draži v smislu: »Odločitev je tvoja«.
*Lahko prideš k meni, vesel te bom, pravzaprav sem že, kot sem rekel. Hja, kaj bi se zasuvali z velikimi besedami, če so drobtine ravno prav hrustljave?! Lahko me tudi samo gledaš nazaj, lahko se gledava v nedogled. Lahko odideš, se ne obrneš in greš plesat. Mogoče te bom spremljal z očmi. *
Ti njegovi kvazipogoji me hrastasto srbijo na lasišču, sproti jih spraskam. Pogovarja se z ljudmi za mizo in me opazuje. Stojim nekaj metrov proč, v senci in si trgam misli. Levo nogo ima stegnjeno pod mizo, desno spodvito pod klop. Neslišno in nevidno se v temi odplazim tja. Negotov bojni pohod. Negotovost impulzov, ki se pri meni vendarle sprožajo. Ovijem se mu okrog noge. Čutim kako vztrepeta. Kot dolga ogrlica iz korald se mu ovijem okrog stegen in ga potegnem k sebi, da se z glavo komajda ogne robu klopi. Prisesam se mu na zgornjo ustnico, odzove se kot izsušena rastlina. Pijeva se in gladiva, stiskava in sopeva v tesnem podmiznem šotoru. Glave se sklanjajo k nama, lomijo se vratovi. Človeški firbec pristane tudi na bolečino. Ne spomnim se, kam sva se odvalila potem. Poljubljanje je bilo morsko. Riba - (raca) - rak ...
»I can resist everything except temptation.« O. Wilde
Zjutraj, še preden se karkoli začne, mi je ljubo napisati par besed, četudi še v polsnu. V filmu Čaj v Sahari Debra Winger vzkipi, češ da je poslušanje sanj drugih ljudi nezanimivo. Mogoče. Nekateri jih pač radi delimo.
V sanjah sva se poljubljala. Nekje je pristopil k meni in mi šepnil v uho, da je vesel. Da se odlično počuti. Razposajenost mu je pihala skozi žepe in rokave. Nezaupljivo sem ga gledala. Njegova v bodečo žico ovita polsporočila, mešane informacije, ki so lahko namig, vaba, strup ali pa čisto nič, me kot meduze ožigajo okrog vratu. Sleci še eno plast, sem si mislila. In še tretjo, četrto, potem ti bom verjela. Če bo dovolj krvava. Slekel ni več nobene. Zakaj misli, da je njegov tlesk spevnejši od govorice večine ljudi? Da je njegov pogled ostrejši od tigrovih zob? Njegov mezinec v zraku osuplivejši od na srebrnem krožniku servirane glave Janeza Krstnika? Udobno se namesti na klop za mizo in me gleda. Čaka. Draži v smislu: »Odločitev je tvoja«.
*Lahko prideš k meni, vesel te bom, pravzaprav sem že, kot sem rekel. Hja, kaj bi se zasuvali z velikimi besedami, če so drobtine ravno prav hrustljave?! Lahko me tudi samo gledaš nazaj, lahko se gledava v nedogled. Lahko odideš, se ne obrneš in greš plesat. Mogoče te bom spremljal z očmi. *
Ti njegovi kvazipogoji me hrastasto srbijo na lasišču, sproti jih spraskam. Pogovarja se z ljudmi za mizo in me opazuje. Stojim nekaj metrov proč, v senci in si trgam misli. Levo nogo ima stegnjeno pod mizo, desno spodvito pod klop. Neslišno in nevidno se v temi odplazim tja. Negotov bojni pohod. Negotovost impulzov, ki se pri meni vendarle sprožajo. Ovijem se mu okrog noge. Čutim kako vztrepeta. Kot dolga ogrlica iz korald se mu ovijem okrog stegen in ga potegnem k sebi, da se z glavo komajda ogne robu klopi. Prisesam se mu na zgornjo ustnico, odzove se kot izsušena rastlina. Pijeva se in gladiva, stiskava in sopeva v tesnem podmiznem šotoru. Glave se sklanjajo k nama, lomijo se vratovi. Človeški firbec pristane tudi na bolečino. Ne spomnim se, kam sva se odvalila potem. Poljubljanje je bilo morsko. Riba - (raca) - rak ...
»I can resist everything except temptation.« O. Wilde
4 Comments:
pocasi se pomikam proti evropi.
clovek ciklon
se počasi daleč pride?
tokrat se je. evo me spet v zimi.
cl.
*da le ne zmrzneš*
Objavite komentar
<< Home