sobota, februar 04, 2006

uGaNkA

Ne vem, kaj se danes tukaj dogaja. Posti izginjajo, komentarji tudi.

Ne dam se.

Moja ušesa prenašajo samo še rahlo žvenkljanje by Erik Satie.
Ob prvi priliki si bom kupila kak njegov CD, saj je poslušanje zloadane muzike, kot tudi gledanje snetih filmov, da e-knjig niti ne omenjam, nepopolna izkušnja, sicer razprta na dlani, a spominja na požrtnost, ki me ne zadovolji.

Polkonj.

P.S. Napisano že tretjič. Upam, da tokrat ne izgine v nič.

Nekaj v zvezi z grapefruit ljubeznijo mi skače po glavi; še neumeščena silnica. In čakanje kot brezokusni zajtrk, večerja, široka trakulja. Več kot eno leto že živim v krču, se pravi v pričakovanju, neznosnem hlepenju po človeku, ki govori moj jezik, tak, kakršnega sama nanovo odkrivam. Veliko drznih horizontov se mi je medtem odprlo, ugotovila sem tudi, s čim se v življenju hočem ukvarjati. V čem se vidim, kar mi še nikoli ni uspelo. No, enodnevnic je bila že cela garda; od novinarstva, oblikovanja, kulturologije, komunikologije, celo politologija je bila v igri (?), potem popotništvo, ples vedno, svoj čas tudi prostovoljno razdajanje, lingvistika – vse mogoče, francoščina, prim. književnost, slovenistika, angleščina, španščina ... Še najbližje sem si bila v Londonu s performing arts - theatre studies, kjer bi zaradi nekompatibilnosti našega šolstva morala začeti iz nule, morda bi res morala, ne vem če je prav, da sem spet tukaj ... Ta krč – on, pa je rdeča nit nove ere, znotraj katere se po svoje kar znajdem ~ v tavanju skozi gosto temo, všeč mi je, da se slepa vsak hip lahko dotaknem koščičastih drobcev, ki se vraščajo vame. Grozno neproduktivna sem, krč mi onemogoča naravni razvoj, ideje uhajajo naprej, volja oz. angažiranost ostaja v njegovih krempljih. Zanima me, zelo me zanima, kaj bi se spremenilo, če se mi prepusti. Enkrat se mora. Če je v njem človeška kri, ga bo pošastna sinergija slejkoprej sesula.

Slemensko se stikava sredi nasada oblinastih grapefruitov.

21 Comments:

At 5:20 dop., Anonymous Anonimni said...

gorec polkonj. neverjetna si.

clovek brez uzde

 
At 10:06 dop., Blogger Zvita said...

tvoje drobtinice me pomirjajo kot vonj materine dušice ali kamilični čaj z janežem, spomin iz otroštva

 
At 10:27 dop., Anonymous Anonimni said...

noc je, okrog mene so kitajci. igrajo igrice.
kaj pa vonj po sirupu proti kaslju?

clovek clovek

 
At 10:30 dop., Anonymous Anonimni said...

odkod ti polkonj? bil je namrec v mojem polsnu. sem bil.

cl.

 
At 10:35 dop., Blogger Zvita said...

Kitajska. Da se ne boš vrnil kot zmaj. A si zares tam, a si samo na domišljijskem potovanju?

 
At 10:37 dop., Blogger Zvita said...

hmmm ... sirup. v zvezi s sirupom me odpelje proč od vonja, prej k okusu, spolzkem, lepljivem ..

 
At 10:38 dop., Anonymous Anonimni said...

samo v kitajski cetrti. nedelja zvecer.

ognjeni clovek konj

 
At 10:40 dop., Blogger Zvita said...

polkonj si bil? ljubko

asociacija se združila z nečem napol, spakokvak, polkonj se je sam ponudil, kot nekaj vmes, kaj je, ni ... potem so mi v mislih ostala konjska stegna

plešem oz. sem plesala, nenavadno sveža, na "After the rain" Erik Satie

 
At 10:41 dop., Anonymous Anonimni said...

tisti sirup gre dobro v zilo. ce se ne bojis. jaz sem se.

 
At 10:46 dop., Anonymous Anonimni said...

materina dusica je nekaj med hlebcema.

 
At 10:48 dop., Blogger Zvita said...

v žilo?

moje so zamašene s pregosto krvjo, mini plastelinaste figurice se valijo s tokom

si premagal strah?

 
At 10:48 dop., Anonymous Anonimni said...

napol premagal, slo je kar v meso. iz ritma sva. prevec se nama je mudilo :)

 
At 10:54 dop., Anonymous Anonimni said...

danes sem po dolgih letih pil vodko. finsko, ker imam rad fince. ta pijaca ni zame, ker me pusti treznega.

 
At 10:56 dop., Anonymous Anonimni said...

kaj si jedla za zajtrk?

 
At 10:57 dop., Blogger Zvita said...

:)

ukradel si mi misel

 
At 10:58 dop., Blogger Zvita said...

ledena gora, če te vodka pusti treznega

 
At 11:07 dop., Blogger Zvita said...

konjska stegna

 
At 11:11 dop., Anonymous Anonimni said...

za poljubljanje po notranji strani. kitajcem se mudi. mora se tudi meni.

 
At 11:22 dop., Blogger Zvita said...

kdaj greva na ježo?

vulfly piše - word verification, si me nalezel

 
At 11:25 dop., Blogger Zvita said...

za malico nama prinesi popečene noodle z rakci in ocvrte banane

pijejo pa ... ne vem kaj, oni, enkrat so mi v londonu v kit. restavraciji čez cesto ponudili nek čuden čaj, nisem videla niti skozi okno, in časopis, da ne bi bila tako sama

 
At 12:05 pop., Blogger Zvita said...

nekje sedim, ti me po notranji strani poljubljaš

orosile so se mi oči

nog pa ne čutim

kepa v grlu prede niti

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home