petek, marec 31, 2006


Kako ne znam prenašati crkovinarstva - dan po brezglavem žuranju, ki se konča ob 9h zjutraj v moški garderobi teatra, maaa!, ljudje so najbrž že kapljali v službo, leže, oblečena, še šal za vratom, in s simbolično steklenico Zale v naročju, za dobro jutro. Hvala, kdorkoli že me je dal spat. Žalostno sem uzrla petkovo jutro, dezorientirana, dež, polna modric?! Kat pravi, da je bila totalka, krilo sem med plesom dvigovala nad rit, potrgane mrežaste žabe ... lepo, lepo, * sama sebi. Sicer znam biti nekoliko zadržana, bolj zase, s sodelavci npr., ne objemam se kar tako, za vsak drek, takole, »zvezda« večera, pa brez problemov grejem vsako naročje, grizljam ušesa kakemu mlademu režiserju z lepimi očmi in sploh frfotam okrog kot dežurna gasilka. Moralca nimam, ker se slabo spomnim, zakaj bi ga morala imeti. Če čisto malo sklonim glavo, se mi pred očmi zasvetlika kladivasto ozvezdje.

Šla z Jano na pol litra kokakole in fantazirat o vsem in ničemer. Je rekla, da bi morala delati reklamo za to mehurčkasto nafto od pijače: »Ko z užitkom rečeš ŠEEE ...«
Nakladala sem o kopanju, kako bi se namakala v kakem bistrem tolmunčku, ležala na gladkih skalah, naga, in pustila vodi, da me boža. In božala bi se po skuštranih laseh, ki, mimogrede, smrdijo, fuj, jih moram takoj oprati. Jana pravi, da je pri Nadiži, skoraj rezident, en blazno seksi tipček, že malo v letih, ki mu zelo pristojijo, in je tako graciozen v svoji nagoti. Osupljive proporcije, svobodomiselnost, ki jo izžareva, meditira, kuha, ljubi pol kampa, če se mu zahoče. Mmm, bi bila njegova družica, danes še posebej. In zdaj naj si še preberem o Kimmu Pohjonenenu, pravi, ki deliriozno spretno razteguje meh. Ha. Smiselno, vse tole? Ne. Pa kaj. Konec spisa. Lahko noč in zdravi ostanite.