Filmski zaključek

Današnji dan se mi je odvrtel po svojih tirnicah, z mojimi plani se nikakor nista sporazumela. Ko sem se prepustila toku večera, konec koncev hiperenergičnost vedno slejkoprej popusti, in ženska, ki misli, da lahko premika gore, ni v primerjavi z ustrojem dneva nič več, kot oblaček dima, ki ga nekdo-nekje-prav zdaj puha v temno nebo.

Gledala sem dva filma. Najprej Crimes and Misdemeanors, ki sem mu naklonjeno prisluhnila, nato še film tedna, maloprej, The Man Without a Past, čudovito upočasnjen, deževen, preprost. Oba sta me napolnila in zelo sem zadovoljna, da nisem na silo forsirala svojih hektičnih načrtov (izklopiš telefon in že te več ni), ki bi me najbrž razočarali; + jutrišnji dan bi, spet, natrgana obvisela med kremplji bengalskega tigra, namesto dopoldanske vaje, kamor me pelje pot, in popoldanskega učenja, ki me potrpežljivo čaka.

S spletenimi lasmi bom zdaj na balkonu še malo zrla v noč; lepo je zunaj, sveže, plesišča pa naj tudi nocoj polnijo drugi. Zunaj, zdaj, bom brezdvomno prisluhnila precej bolj izbrani muziki, vetrovno zibanje drevesnih krošenj in drsanje avtomobilskih plaščev po razmočenem asfaltu, kot v kateremkoli plesnem klubu.

Sayonara!