sobota, april 22, 2006

flamingo

opazila sem jo med hojo po mestu
z zamaknjenim pogledom
vzvišeno iztegnjenega
vratu je bila videti kot
da bo vsak hip vzletela
nekaj nadčloveškega je sililo
izpod njenih perutnih ramen
visoko zašiljene obrvi
čudno magmatske oči kot
pozlačene cerkvene kupole
mogoče sem se je ustrašila
oranžnoroza kratki lasje nasršeni
pokončna drža dolgi
koraki s katerimi je verižila
nemirnega duha ki se me je dotaknil ko
sva šli druga mimo druge
uščipnil me je za mezinec
morala sem se obrniti za njo
sledila bi ji vse do baldahinskega oltarja
se nanavo krstila z njenim
poljubom na čelo in desno zapestje
bi si vklenila z zapestnico
flamingo svobodoljubja

3 Comments:

At 2:14 pop., Anonymous delfin said...

prelivajoca kapljica Zivega srebra,
ki te potrebujemo
in nikoli ne ulovimo

tako oranzna, da mi vedno izges oci,

da se sprasujem, kako je mozno, da obstajas

 
At 5:14 pop., Anonymous delfin said...

Kakšni so ljudje, ki te ne prenesejo?

 
At 5:26 pop., Blogger Zvita said...

s tem se pa res ne obremenjujem,

vsak ima svoje finte in le naj jih ima

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home