Some poetry

Upam, da se Sylvia ne bi jezila, da si jo delimo.

It's just because I'm feelin' it deeply.



"TEKMEC

Če bi se luna smehljala, bi me spominjala nate.
Enak vtis zapuščaš
nečesa prelestnega, a uničujočega.
Oba si na veliko sposojata svetlobo.
Njena zevajoča usta žalujejo nad svetom;
tvoja so neprizadeta

in že za prvi dar vse spremeniš v kamen.
Zbudim se v mavzoleju; tu si,
bobnaš s prsti po marmorni mizi, iščeš cigarete,
zloben kakor ženska, a manj napet,
in umiraš od želje, da bi rekel kaj
neodgovorljivega.

Tudi luna ponižuje svoje podanike,
a je podnevi smešna.
Tvoja nezadovoljstva, po drugi strani,
prihajajo skoz režo za pošto z ljubečo točnostjo,
bela in prazna, polzeča v širino kakor
ogljikov monoksid.


Ni dneva brez vesti od tebe,
ki ta hip morda pohajaš po Afriki, a misliš name."

* iz pesniške zbirke Sylvie Plath (Založba Mladinska knjiga, 1992, prevod Miha Avanzo)