petek, avgust 18, 2006

zaslepljeni ali vprežni konji na domačih tleh

hiponotično bombardiranje z barvami od vsepovsod,
blisaknje fleša,
omamljanje z vonji poletja, ki nam ovijajo vratove:
magnolija, sandalovina, mandarina, bergamotka,
sladke fige, iris, temna čokolada,
zlati jantar, ki »magneti v mesečini in nas do vrtoglavosti vrtinči okrog mezinca«,
mošusno in pikantno dišimo
po »skrivnostnih nočeh, turkiznih Karibih, medenem soncu« ...
naši prepletajoči vonji se koncentrirajo v zadušljive oblake smoga,
silijo drug v drugega, nepooblaščeno vdirajo v naša intimna polja.
naučeno ohlajene besede, s katerimi si laskamo,
potrditve, naelektreni spogledi.
še misli bi si radi brali,
si jih sugerirali: iz-moje-glave-v-tvojo
in obratno;
mala zadoščenja za popoln nadzor.
vladavina in podjarmljanje sta naša dopoldansko-popoldanska hobija.
sredi utripajoče ulice,
ki spominja na karneval po slovensko,
se vprašam, koliko teh izbrano oblečenih ljudi,
ki vozijo oblinaste avtomobile z usnjenimi sedeži -
njihove avtomatizirane dresurne konjičke,
živijo v škatlično strukturiranih domkih
po skandinavskih dekorativnih zapovedih,
imajo ljubeče partnerje in otroke,
ki jim nekajkrat dnevno v telefon govorijo rahle in pitne povedi,
da ublažijo naporne delavnike ter za prvo silo pogasijo nervoze;
koliko le-teh kdaj pa kdaj ustavi korak,
spusti tipajoče natrenirane roke,
da se uležejo ob telesu,
zapre oči,
globoko vdihne in prisluhne muziki svojega telesa,
samemu sebi?
pomisli, kdo je, kje je in kam sploh gre?
kam si želi priti?
obnašamo se kot tajni agenti protiterorističnih organizacij,
sumničavi iščemo pasti,
odposlanci sistema,
nadišavljeni z raznimi harmoničnimi strupi,
ki nam meglijo razum.
programirani dirkalni konji,
v posmeh civilizaciji.

je dvom najhujši sovražnik okuženega sistema?

slekla bi si vse barve, s sebe zradirala vonje,
si izprala oči, ušesa, grlo in jezik,
da bi svoj pohod začela nanovo;
če bi le vedela, kje se pride do spiralnega stopnišča.
(* karnevalski hipodrom mi danes smrdi po izumrtju
)

p.s.:
po razmisleku, nažrta z mehiškimi dobrotami, zavijem v tisto ljubo trgovino,
ki diši po orientalskih kadilih, si kupim krasno asimetrično obleko mojih barv
in potešena dirkam dalje.

1 Comments:

At 12:29 dop., Anonymous luna said...

bombaRdiranje, mimogrede :>

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home