Pogrešam mornarjeva jutranja pisemca, ki so kot tople polnozrnate žemljice s hrustljavo skorjo. Ko ljudje počitnikujejo, se odmedmrežijo, navade pa so železne srajce, odpeti jih uspe samo šarmanten glas. Ko že ravno o tem; predvčerajšnjim zvečer gledala Paganinijevo biografijo, odlomek iz njegove virtuozne življenjske zgodbe, ki je celo v obliki filmskih podob, z močnim poudarkom na glasbi, name delovala kot koncert. Striking! Predstavljala sem si, da ga poslušam igrati v živo v dobro akustični dvorani, ali bolje, med štirimi stenami, kjer igra zame, z namenom. Vrtoglavica, slabost v želodcu, razpeta koža. Nevarno. Skrajno dramatično, drugače ne more biti. Poguba je logična posledica. Vredna. Ekstremna intenzivnost človeka izžame; če ne ogluši, pa izkrvavi.