sobota, september 16, 2006

Sramota

Z mornarjem ravno razpredava o nekem drugem romanu, ki me je spomnil na Disgrace. Če bi kdo rad prebral intrigantno zgodbo o medgeneracijskih zbliževanjih, odtujevanjih, nepremostljivostih glavnega protagonista, profesorja, ki se zaplete z učenko, zaradi česar ga šolski sistem izobči kot kužnega psa, ki je hkrati atmosfersko spretno vkomponirana v napeto postaparthajdsko okolje, jo toplo priporočam. Poleg osprednje, roman vzporedno razkriva še nenavadno, brutalno zgodbo profesorjeve hčerke, ki živi v osami in se pajdaši z bolečino, potomstvom dehumanizacije in še kaj. Knjiga je napisana tekoče, izredno berljiva, v knjižnicah in knjigarnah pa obstaja tudi slovenski prevod.

Zgodba, ki se ti zasidra v drobovje.

Deževje in megla me brez časovnega stroja prestavljata kakšnih petnajst let nazaj, na Pokljuko, kjer smo pogosto familiarno gobarili, se greli z obarami in vročim mlekom v sposojeni brunarici in kolovratili po razmočenih gozdovih. Voham jo.