Rojstvo idej iz duha dramatike

Bila sem naprošena, da nahitro prevedem tri različne tekste o izredno zanimivem dramatiku. Prvi tekst je avtorjev prolog, napisan v 1. osebi, o štirih vlogah imaginacije. Že dolgo me nobeno besedilo ni tako zapeljalo, odlično je. Tip piše (mimogrede, znašla sem se v prevajalskem konfliktu z besedo WRITER, ki najjasneje pomeni pisec, v njegovem primeru lahko tudi dramatik, ampak a ne bi zanjo vendarle uporabil samostalnika playwright? --- kakorkoli že, -dramatik- oriše njegov poklic, pisec je morda res preširoko, kot me je *zavedel moj mornar) o gledališču, ki je zaznamovalo njegovo življenje: potovanja, zabave, triumfi in kontinuirano raziskovanje. Gledališče mu navsezgodaj prižge svetilko na nočni omarici in mu reče, naj se zbudi in bruha (po prekrokani noči).

Vloga imaginacije dramatika ga sredi noči preseneti v postelji; nek tip leži ob njem in mu pravi, da je prišel, da z njim preživi življenje -- dramatiki se naseljujejo v ljudi, ki so znotraj mrtvi, kakor raki samotarji, ki se zavlečejo v prazne oklepe. Taisti tip mu potem brezobzirno preuredi stanovanje, sebi v prid, z njim mora popivati in se predajati patetičnemu ženskarjenju iz obupa, za njim po tleh sesa pogrižene nohte in kadar dramatik piše, z njim sobiva v popolni tišini, ker mu sicer grozi, da ga bo ubil.

Režiser, tretja vloga, ga po dolgem času pokliče po telefonu, četudi se mu doslej večkrat ni oglašal, na drugi strani žice ga je pozdravilo samo zvonenje v prazno in naposled brezosebni glas avtomatskega odzivnika v tujem jeziku: »Ni povezave.« Ko se zajeten gospod odloči stopiti v stik z njim, je poln nasvetov in blazno zaposlen, čeprav v celem letu ni naredil ničesar. Svetuje mu, naj bralca za kratek čas postavi v svojo glavo, mu razkaže naokrog.

Zadnja vloga je vloga igralca, ki se čudi nad dramatikom in je v primerjavi z njim iznakažen z jedkim aparatom kontrole, ki ga boleče razgalja.

Slog Crimpovega pisanja je izčiščen, brez olepševalne navlake. Zelo moški je. Občudujem njegovo delo, kakor tudi smisel za prikrito, za tisto, ki pravzaprav najbolj določa človeka. Komaj čakam na premiero predstave, želim si, da bi se z njegovimi teksti spopadli še kje.

Nedvomno je zaznamoval moj vikend, prevladal nad ostalimi obveznostmi, a prijetnemu s koristnim pač ne morem obrniti hrbta. Polovico prejšnje noči sem se poskočna zbujala in si na pildke zapisovala ideje, ki so se rojevala iz duha dramatike; uporabila jih bom za študijske obveznosti.

Crimp, inspiriraj nas še naprej!