tu-tu-tu po cesti in trikrat naokrog

Sinočnji koncert Melodrom: pod pričakovanji.

Žensko bitje v podobi pevke naju s kolegom nikakor ni prepričalo; če se preprosta formula – uživaj v tem, kar počneš – ne izpelje, performance kot curek mlačne vode steče skozi procesor poslušalca-gledalca. Imela sem občutek, da jo vleče stran z odra, kam drugam, namesto da bi ugodila številčni množici pod seboj, ki žica za nekaj malo karizme. Brez izraza. Obeti kopnijo hitreje od snega.

Sprehod še po ostalih bungalovih Metelkove, v nobenem nama ne ustrežejo z ušesom prijaznim. Outsiderja. Sedeva nazaj v avto, kjer mi je že med potjo do Ljubljane zaupal ambiciozen in zanimiv plan; elita najuglednejših cineastov, bojte se domiselnih štajercev! Držim pesti, da mu uspe.

Dostavi me do vrat nočevalnice, kjer me v 6. nadstropju sprejme nasmejan vratar (nočna izmena: z predhodnim obiskovalcem se srečava pred dvigalom). Čeprav je že pozna ura, postreže z narezkom in s prijetnostjo. Za tolažbo mi zavrti posnetek Caveovega koncerta, potrditev, da ljudje znajo, če hočejo. Zaspiva kot ponočnjakarska otroka, dotik njegovih svilnatih dlak mi vliva domačnost. Sanjam o pokojnem sosedu, ki me je čez balkon razvajal z bonboni, limoncami, ko sem kot otrok redno paradirala mimo s polnim vozičkom medvedkov. Noč je vsaj tri ure prekratka, moške zobne ščetke pa občutno pretrde.