Brodolomec

»Audhu billah,«

ponavlja starec v muslimanski opravi,
preden v mošeji, kleče,
svoje zgubano čelo

uporniško polaga na mrzla,
keramična tla -

dotik preproge enači
z dotikom udobja.
Na pisani ploščici z navideznim prezirom
opazi luskinast košček

plasti laka za nohte
v rdečkastem odtenku kàne.
Pobere ga kot čudežno srce

samega Alaha
in si z njim pogladi

suhe ustnice,
ki ob dotiku tujka zažarijo.
Nesebično ga spusti v vodo,
v kateri se verniki

pred molitvijo očistijo.
Iskrivih oči sledi lupinici,
ko odpluje po mirnem morju.
»Audhu billah,«

reče čisto potihem.
V mislih se uleže

na njeno palubo
in z njo
prevandra ves svet.