Onstran dobrega in zlega

Z dušljivim cmokom v grlu (ravnokar pogledala Babel), si brez kančka slabe vesti drznem tega človeka proglasiti za najpronicljivejšega, izjemno talentiranega filmskega ustvarjalca našega časa. Njegovih filmov res ne bi smel nihče prezreti, poglejte si jih, ne bo vam žal. Če koga pustijo hladnega, brez neodložljive potrebe, da se pogovori s samim seboj in pri sebi razmisli o najbistvenejšem, če ga ne pretresejo do roba in še malo čez, naj mi takoj izpadejo vsi lasje in zobje ...
Redko katera knjiga, govor še ne vem kakšnega človekoljuba, varuha človekovih pravic, Nobelovega nagrajenca za mir ipd., zmorejo prekositi silovitost (ogled filma je kot da bi se z mokrim prstom dotaknil razprte električne žice) vizije, ki nam jo Inarritu mojstrsko servira v univerzalnem filmskem jeziku, ki ga povsem obvlada. Paralelni prikaz neolepšanih zgodb, usode vseh nas, ki poseljujemo naš skupni planet, v »dobrem in slabem«, tanke linije človeškosti ... so kot bruhajoče podobice, ki obrobljene z bodečo žico uprizarjajo kaotično nepredvidljivost življenja.

Kapo dol, gospod.

*Tudi 21 gramov in Amores perros sta odlična.