ponedeljek, januar 01, 2007

popraznična

razduhovljeno jutro
tone bledote in omrtvičenih želja
deset cmočkov na mornarjeve prsi
ali do kamor že mu sežem
da ne bi bil tako žalosten
prvega januarja lani je prijateljičina mama
odplavala po mrzli reki
za vedno
nič manj ni pokalo
toliko tresočih se psov pod posteljami
kolikor prepitih, izcuzanih veseljakov
dan potem
dan potem
je prelomno spoznanje
brezzvočna balada
rada bi bila v hribih
da bi brez kape čez ušesa
poslušala snežinke
ko se baletno prestopajo po
iztegnjeni premraženi dlani

3 Comments:

At 1:12 pop., Blogger Dinozaver said...

Rana ura, trpka pesem.
Ta prekleti nespečni južnik,
ne razpiha in ne razpiha oblakov...

 
At 5:46 pop., Anonymous Urška said...

"...rada bi bila v hribih
da bi brez kape čez ušesa
poslušala snežinke..."

Lepo, Zvita. Tudi jaz.

 
At 12:54 dop., Anonymous andrej said...

wow .. great poem :)
.. hope to read more, soon.

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home