na kristalni gori je mrzlo, ia-ia-o

Če koga zanima; »upodabljanje sanj, zavezano kristalizaciji; sanjski elementi dobijo obliko kristala, ki ima posebno strukturo.« Rutar
Kot je o tem v Kristalizaciji časa razmišljal Deleuze.

Odkrita podoba časa, ubesedljiva / neubesedljiva metafora? Čas kot bistvo razcepa, odkruška. Hmmm. Mislim, da se bom potopila tja vmes, znotraj in zunaj sebe, na vrhu hriba, ki ga osvojim čez kakšno urico, še preden se skrije sonce. Iz razkoraka bom naredila špago, se najprej razgledala nad mestom; z vrha vidiš skrite točke, ki se iz običajne, »na-tleh« spektralne pozicije, izvijejo očesu. Potem bom zamižala in v mislih odpotovala skozi dimenzije časa. Če me ne bo nazaj, je krivo mižanje; če med potjo nalašč mižiš, se kaj hitro izgubiš.