ponedeljek, december 25, 2006

opojna neujemljivost

Želim si, da ne bi pozabljala tistih mikrorafiniranih hipnosti, ko preko zunanjih faktorjev (čas, ljudje, stvari in vse vmes) v sebi začutiš skladnost, usklajenost biti. Z njimi bi se rada igrala spominske igre. Potrudila bi se, da z niansami svojih občutij ne oskrunim njihove minljivosti, da bi ostale krhke in prozorne kot kristalni kozarci za šampanjec, v kakršne vlivam tisto, česar nikomur ne povem. Studenčno hladne pline pomešam s prstom, ga poližem, da poskusim, kakšnega okusa so skrivnosti, potem jih zlijem v odtočni kanal.