speči človek

fotka


točno vem, kako zdaj brni v njegovi sobi
v njegovih ušesih
vroče je
z nogami semintja brcne v polico s televizorjem
- reče ji posteljni kino
iz vseh strani ga gledajo strici filozofi in pisci
ponoči se radi družijo z njim
slike in kipci
zjutraj se spomini zradirajo
(»jutro je najlepši del noči« mi reče,
meni pa je jutro najlepši del dneva
in vsak dan nov začetek)
med vidci in vedeži stene luknjajo
ženske oči čudne barve
ki si je ne more zapomniti
nemirno se premetava
v nedeljo, ko lahko dlje spi
z ventila na kopalniškem radiatorju
visi moja grozljivo kičasta spalna srajca
secret possessions piše na etiketi
namerno sem jo tam pustila
da se prazna naslaja v njegovi intimi
porcelanasta punčka z belim klobukom
sedi na vrhu stolpa zgoščenk na moji mizi
da se ne zvrne vznak vsakič
ko muzika glasno zaigra
sem jo posedla
z razkrečenimi nogami v obliki črke V
mi kaže slike
lahko bi malo sprostila svoj obraz
njena bledičnost in marelično uvele ustnice
se utapljajo v pračloveški stoičnosti