sreda, januar 10, 2007

pa tako lep dan je bil, preveč lep za ...



Dan, brezmadežno spočet z muziko, te brez privolitve zapelje po svojih notnih tračnicah in nimaš kaj. Battle lost, poznamo; raje se mu prepustim in sem slepa, saj muzika nadvlada ostalo in je povsod. Je Aretha Franklin na avtobusu in zelo lepo dekle, s slušalkami v ušesih, ki je žal ne sliši. Je Sid Vicious (na drevesu, ki ga vidim skozi okno) pri arabščini, na katerega sem včeraj slučajno naletela – na vsak način sem hotela najti Lou Reedov video Vicious, našla pa le Sidov My Way in obudila skrhane spomine najstniške kvazipunk ere, ko smo v Fiesi na Žigovi dianci nažigali Niete in Pistolse ter se zvečer, z litrcami na skalah ob obali, drli Lublana je bolana, dokler ni zraven prinorel nek Ljubljančan in Žiga brez opozorila užgal na gobec. Samo zvrnil se je in se ves krvav opravičil, mi pa tudi, v njegovem imenu, da nam ne bi bilo treba v oblekah plavati v Piran; tip je imel s seboj celo bando, ki je bila veliko starejša od nas. Punk se veže tudi na Dana, ki mislim, da je pasivno, s spalko okrog ramen in mobitel polnilcem v žepu svojih army hlač, končal na bazenu. Najlepši poba, v katerega sem se zatreskala v kakšnem osmem razredu OŠ, ko je bil vsaj štiri leta mlajši od mene. Predrznejši od mojih vrstnikov, s krasno olivno poltjo in odkačenim stilom, ki mu je pasal, da nam je trgalo gate. Nič ne fejkal, Dan je bil punk od nog do glave, razsutih členkov in nežnega srca. Srečevala sva se kar pogosto, vsakih nekaj let in vedno me je zrukalo v trebuhu, ko sem kje zaslišala rožljanje njegove verige okrog pasu. Tista velika, lačna usta, sršenji pogled pod srpastim lokom temnih obrvi, strgani bulsi in leder. S Kat sva pred kakšnimi sedmimi leti sedeli pred Down Townom, ko se impozantno primaje, v objemu neke punce. Dovolj je bil en sam spogled, že sva vedela, kako se bo večer končal. What you see is what you get je pri njem držalo kot pribito. Pod kožo namreč ni skrival čisto nič drugega.

Punk me spomni tudi na bjutiful Tadeja, ki je malo podoben Sidu, a dosti brihtnejši, ne vem, če sploh še fura punk pozo. Verjetno je že diplomiran anglist in slišim, da je preplezal že pol sveta. Punk in ekstremni športi grejo skupaj. In Wainwrightov
tribut. So pankurji še vedno tako neustavljivo seksi? Že dolgo nisem nobenega spoznala.

P.S. Če kdo najde Vicious video by Lou Reed, se priporočam za link.

2 Comments:

At 8:59 pop., Blogger Dinozaver said...

Tegale si najbrž porajtala, ne? Ampak dečko se je od 70-ih močno popravil - da ne rečem, pomuškarčil :)

 
At 10:13 pop., Blogger Zvita said...

ja, površno pišem, novejšo izvedbo sem imela v mislih

hvala vseeno

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home