*iz grla gre v glavco*

fotka

Poslušam lanskoletni Koncert Tomaža Pengova, na vrhove gora, ki so bili z mojega okna še maloprej vidljivi do zadnje razpoke, se je spustil sajast oblak, podoben čarovniški metli.

» ... večni tujci, polnih naročij prijateljstva ... prav tam ... na cesti, zagrnjeni s plaščem dežja ...«

*Hvala, P., že od jutra strežeš mojim čutom. Zelo lepa muzika.