torek, januar 16, 2007

dostojanstvo norosti



Krasen dan je, niti zjutraj ni bilo ubijalsko mraz (kot npr. včeraj), le malo je snežilo, pri nas na Gorenjskem. Mikrosnežinke so zasanjano naletavale in po spolzkih pločnikih sem v čevljih z gumenim podplatom plesala zadržani tvist. Metem ko velika večina že počitnikuje, nekateri, zaradi minule profesorjeve bolezni, prinašamo noter zamujeno grščino, a je prav prijetno. Vzame si več časa, pripoveduje štorije o antičnih avtorjih in ure tečejo precej manj napeto, sploh ne togo. Simpatičen je, kar veliko pomeni; gotovost, da se lahko zaneseš na njegovo pomoč (in prizanesljivost), ko ti gre za nohte in da, hitro se znajdeš znotraj zagonetnega vozla anahronističnih mešanih deklinacij in drugih slovničnih malignόmov. Sploh zanimivo (beri frustracijsko) je prevajanje povedi, kakršne so npr.:
~ Zapečatiti si besede z molkom, molk pa s pravim trenutkom.
~ Tračani bežijo, tako da si od zadaj (na hrbet) obrnejo ščite.
~ Koko bi torej jaz, gospodar Hermes, bil po izkušenosti primeren sodnik; ni torej dolžnost mladeniča, da razsoja o takih vprašanjih, ampak prej izkušenega sodnika.
Tale je pa moj favorit (ki sem ga celo s pomočjo dipl. grecistke narobe prevedla): ~ Anaksagora je menil, da so v zarodku (v moji verziji v semenu – spermi) in lasje in nohti in tetive ... u, in tale:
~ Nositi sovo v Atene. --- torej početi nekaj nesmiselnega, saj so bile Atene zibelka modrosti – sova pa, kot vemo, simbol modrosti; čeprav se jih je lahko mislilo tudi kot nekaj nepotrebnega, ker jih je v Atenah takrat res bilo veliko, kot npr. golobov v današnjih Benetkah.

Važno, da se zabavam(-o ?), a ne ... Saj vem, da to (skoraj) nikogar ne zanima. Samogovori mi pač ležijo (v naročju).

Za poslastico pa še o Phainomena '94, o Nietzscheju. Zelo okusno, indeed.

»Dostojanstvo norosti

- Nekaj nadaljnih tisočletij na tiru zadnjega stoletja! – in v vsem, kar človek počne, bomo videli največjo modrost: toda prav s tem bo modrost izgubila vse svoje dostojanstvo. Biti moder je potem sicer nujno, vendar prav tako navadno in prostaško, da gabljiv okus to nujnost občuti kot prostaštvo. Prav tako kot bi tiranija resnice in znanosti mogla dvigniti ceno laži, bi lahko tiranija modrosti pognala nov rod plemenitosti. Biti plemenit – to bi tedaj pomenilo – imeti norosti v glavi.«
Vesela znanost, prevedel Dean Komel

+ na ulici sem od gospoda s kufrom za dva evra kupila Zupanovo Igro s hudičevim repom, kar si štejem za zelo dober nakup. Ko sem ga brala, točno se spomnim kdaj, kje in zakaj, sem se skoraj polulala od smeha, ko opisuje vožnjo na morje s starim BMWjem; prehiti dva nosata Nemca, ki "se bosta naduhala morskega zraka za tri";
ob branju sem se počutila, kot da sem kanta za vodo v prtljažniku njegovega avtomobila.

1 Comments:

At 8:01 pop., Blogger Dinozaver said...

A ni vse to jako relativno? Modrost, norost, dostojanstvo? Da ne govorim o krasnem dnevu, ki to ni bil, vsaj ne od koder se ga jaz gledal. Bil je vremensko beden in krasno brezdelen, ali pa se mi je zdelo, da sem brezdelen, ker je delo švignilo mimo mene in sem se ga komaj utegnil dotakniti. Včasih sem si precej želel, da bi me kdo imenoval norca, danes pa je že vseeno. Najbrž sem tako globoko povprečen - v sami osi povprečja, da se me niti prešteti ne da. Pa prava reč. Mogoče bom kdaj napredoval celo do primitivca in ignoranta. Ježeš, kako se veselim!
V glavne, bolj takle komentar je tole. Ene take sorte.

 

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home