Ifi - kaj?

Nekaj berem. Pod prevodom je podpisana določena Ifigenija. Ob tem pač ne morem biti tiho. Kako lahko svojega otroka imenuješ Ifigenija? Kriminalno do konca. Približno tako obskurno - je to - kot da bi zdajle, prav zdajle, nepočesana, v gnilih pajkicah z velikim madežem na levem zadnjičnem krajcu, in še bolj zateženem T-shirtu, zaprano roza barve, ki včasih še za spat ni bil dober, ponosno vstala, si obula natikače za na vrt in ožuljena kot sem, skoraj namrtvo – ne pretiravam, odpeškala do najbližje primestne gostilne, pustimo jo neimenovano (tudi to ime ni preveč laskavo), sedla za največjo mizo in naročila dvojno porcijo vampov z njoki in ribezovo pito za desert. »Še kaj?« bi zabevskala vsega sita, še resno šokirana ne, natakarica. »Ummm ... Ja. Pol litra vode z ledom, prosim.« Ko bi že odkorakala proti kuhinji, bi povzdignila glas: »Gospa!« Obrnila bi se, s pajčevinasto razpredenim žvečilnim gumijem v odprtih ustih. »Z dvema rezinama limone, če lahko,« bi dodala, čisto nalašč.

Samo to sem hotela povedati. Da se ne izmuznem skozi dan brez spotike.

P.S. * Prevod pa ni slab. Sploh ne.
** Da ne izzvenim prenabuhlo; prav taka sem maloprej šla na pošto, a ne peš in še počesana.
*** Polimenovana prevaja takele in podobne očarljivosti. Pravzaprav ji zavidam, zato sem bila zlobna. To je vse. Hvala za razumevanje.