Voynichev manuskript

Pred kratkim me je kolega napotil k najskrivnostnejšem, še nedešifriranem tekstu, s katerim se je bolj ali manj neuspešno ukvarjalo že ničkoliko kriptologov, zgodovinarjev, jezikoslovcev in raznih mistikov. Tako avtor kot pisava sama ostajata neznana, medtem ko je vsebina do neke mere razvidna iz konteksta, slikovito dopolnjena z ilustracijami iz zeliščnega, astronomskega, biološkega, kozmološkega, farmacevtskega in gospodinskega področja (tako menijo); verjetno je neke vrste arhaični učbenik življenjskih modrosti. Vizualno malo spominja na arabščino, še prej, pravijo strokovnjaki, na kodirano hebrejščino, a pisan iz leve v desno. Teorij o nastanku in avtorstvu je malo morje, nobena dovolj pregledna, niti nepreklicna. Kakorkoli že, videti je nekako čarovniško. Morda se le najde kdo, ki bi utegnil razvozlati veliko uganko, če je sploh mogoče, a potem zadeva ne bi bila več tako posebna. Ko so človeku odvzeti sveder, klini in kladivo, ter je postavljen nazaj na trdna tla, se kaj hitro začne vrteti v krogu. Le redki med tem načrtujejo izstop ~ bolj v notranjost, proti središču.