sobota, oktober 11, 2008

komaj opazne pajčevine med grmiči bledo roza vrtnic
razpenjajo mrežo,
da bi leni žarki bolj skladno
barvali belo kožo pod koleni

neopazne balkonske razgaljenke.
med prste vzamem pecljati kozarec.
do polovice izpita voda,
bistrina kristalnega globusa

v dlani.
kapljice zlivam po koži.
če bi imela slamico,
bi na kožna ogledala
odtisnila več očes.
na najdaljši prst navijem šop las
in ga z nohti režem čisto na tanko.
če z glave slučajno vzcvetijo kače,
bodo pretanke,
da bi lahko zadušile,
in prešibke,
da bi koga
oslepile.