V dlani

Od nekdaj me fascinirajo oblike kamnov. Njihove pravilne in nepravilne krivulje, obline, tudi ostrine so lepe. Najljubši so mi gladki. Z njimi bi, še posebej danes, posula tla, po katerih stopam. V vodi, na obali, v mestih, po hišah, stanovanjih, povsod sami kamni. In trava. Tak je moj svet. Svet, po katerem lahko stopaš bos. In se dotikaš gladkih okroglih površin, ki ne režejo. Njihova tišina, če dobro prisluhneš, odzvanja.