Ko popustijo ventili ...

... se nakuhaš, iz sebe spraviš ves gnev, vodo (Igor Morski), ali karkoli že, opaziš, da se konec koncev vedno boriš le sam s sabo oz. proti sebi.

Ker tudi Bukowski ni več "vroča roba", v teh časih to skoraj nič več ni, razen nekaj tistih, ki se dobro prodajajo (bedasti erotični romani tipa Petdeset odtenkov sive - t.i. babje literature, o kakršnih gospodinje razpravljajo po številnih forumih, pa razni ideološko angažirani "vizionarji" s svojimi priročniki - teh moderni intelektualec, ki želi biti v koraku s časom, seveda ne prezre, saj bodo razrešili vse zablode umazanega sveta in bralcem ponujajo 10 korakov za očiščenje sveta, duha, telesa in mogoče še stanovanja, ipd..), ne bo hudega, če še kakšno njegovo objavim. Pravice za objavljanje njegovih del si lasti še živeča vdova Linda Lee B., ta pa na Špikalnico že ne bo zašla ...

S tole je zadel žebljico na glavico:

VAU VAU VAU

    kolega ima knjigarno.

tja grem zanj podpisovat svoje

    knjige

in vedno mi vsili kakšno knjigo,

kaj o brutalnosti

     življenja,

a te knjige napišejo

časopisni

     kolumnisti,

profesorji, rojeni bogataši

    itd.

in vsi ti ljudje poznajo približno toliko

     zares bednega življenja

kot občinski župnik;

    njihovo življenje

je približno tako pustolovsko kot

brisanje prahu s knjižničnih

     polic

in nihče od njih še nikoli ni ostal brez

    enega samega obroka.

vse te knjige so napisane dobro,

včasih pametno,

skoraj drzno,

njihovo pisanje in

   življenje

pa preveva prevladujoči občutek

lagodja.

knjige mi padejo iz

   rok.

kolega s knjigarno

se bo moral spomniti na

kak boljši način

    zahvaljevanja

za to, da mu pridem

     podpisovat svoje knjige,

ker me branje tega lepo

tiskanega

     sranja

le še bolj opomni

na to,

da tekmujem le

sam proti

    sebi.