četrtek, februar 21, 2013

Ko popustijo ventili ...


... se nakuhaš, iz sebe spraviš ves gnev, vodo (Igor Morski), ali karkoli že, opaziš, da se konec koncev vedno boriš le sam s sabo oz. proti sebi.

Ker tudi Bukowski ni več "vroča roba", v teh časih to skoraj nič več ni, razen nekaj tistih, ki se dobro prodajajo (bedasti erotični romani tipa Petdeset odtenkov sive - t.i. babje literature, o kakršnih gospodinje razpravljajo po številnih forumih, pa razni ideološko angažirani "vizionarji" s svojimi priročniki - teh moderni intelektualec, ki želi biti v koraku s časom, seveda ne prezre, saj bodo razrešili vse zablode umazanega sveta in bralcem ponujajo 10 korakov za očiščenje sveta, duha, telesa in mogoče še stanovanja, ipd..), ne bo hudega, če še kakšno njegovo objavim. Pravice za objavljanje njegovih del si lasti še živeča vdova Linda Lee B., ta pa na Špikalnico že ne bo zašla ...

S tole je zadel žebljico na glavico:



VAU VAU VAU


    kolega ima knjigarno.
tja grem zanj podpisovat svoje
    knjige
in vedno mi vsili kakšno knjigo,
kaj o brutalnosti
     življenja,
a te knjige napišejo
časopisni
     kolumnisti,
profesorji, rojeni bogataši
    itd.
in vsi ti ljudje poznajo približno toliko
     zares bednega življenja
kot občinski župnik;
    njihovo življenje
je približno tako pustolovsko kot
brisanje prahu s knjižničnih
     polic
in nihče od njih še nikoli ni ostal brez
    enega samega obroka.
vse te knjige so napisane dobro,
včasih pametno,
skoraj drzno,
njihovo pisanje in
   življenje
pa preveva prevladujoči občutek
lagodja.
knjige mi padejo iz
   rok.
kolega s knjigarno
se bo moral spomniti na
kak boljši način
    zahvaljevanja
za to, da mu pridem
     podpisovat svoje knjige,
ker me branje tega lepo
tiskanega
     sranja
le še bolj opomni
na to,
da tekmujem le
sam proti
    sebi.


0 Comments:

Objavite komentar

Links to this post:

Ustvari povezavo

<< Home