Spet si mi blede zaradi njega.
Spet fantaziram, kako bi se ga za hrbtom dotikala pod srajco, nekje med ljudmi, ko se ne bi smel obrniti, na skrivaj.
Spet se trapasto nasmiham sama sebi, ker ne znam držati obljube, niti se prepričati, da če nekaj ni, pač ni; raje se jebem z relativnostjo, ker verjamem, da je linija med ja in ne zelo krhka, in v zadevi: Nedokončano, bom šla zgleda do konca, zaradi sebe, da si dokažem, da obstaja some kind of closure.
Nalakirala si bom skoraj kratke nohte s čokoladno rjavim lakom Zanzibar, imam čas, ampak bom popenila, če se oškraba med umivanjem las, ki me še čaka.
Pa čim manj siv dan želim vsem, zmešajte ga z rdečo, pa bo vijoličast.