Jutro, ali začetki dneva

Po kakih 10. minutah budnosti, ko si recimo že skuham kavo, prinesem sok, kaj preberem, in če ne šibam v teater, ali kam drugam (tam se stvari obračajo po svoje, pogosto neodvisno od moje naravnanosti), že lahko rečem, kakšen dan bo. Seveda ne sodim vnaprej o dogodkih, niti o izidih, včasih se rada pustim presenetiti, kaj hitro pa se da določiti barvo dneva in njeno melodijo. Danes ne bo kričav, ne barva ne ton. Zavrtela si bom kaj nežnega, na hitro kam odplula, z mislimi, potem branje, še več branja, učenje. Razmislek o "projektu", ki me čaka oz. jaz njega. Vnetljivo! (zato ne bi o tem) In spet, že najmanj tretjič, sem se odločila, da se nekoč naučim tekoče francoščine, katere melodija je tako melodramatična. Špansko bi tudi znala, in portugalsko. In italijansko bi obnovila in dopolnila, vse sem že pozabila. Že vem, po enega frajerja iz vsake dežele bi si morala omisliti, da bi aktivno trenirala. Brez redne vaje, ni uspeha.

Portugalščine me lahko nauči Ana, ki se najbrž ne bi uprla niti treningu :-), in Moises, francoščine biiivši, španščine ... um, eno deklico pa poznam, Argentinka Flor (od vseh teh, nisem z nikomer v tesnejši navezi - nebuloze), s katero sva si nekaj tednov delili kopalnico neke londonske hiške, Flor z ritko do ramen, nekje moram imeti njen e-mail naslov, italijansko pa ... Kdo zna, poleg primorcev? Razmišljam, če se še nisem zavozlala z nobenim Italijanom.

V petek si grem pogledati Alamuta (ko me Jose pritihotapi v dvorano), pa Ep o Gilgamešu bi rada videla, Kraljico Margot, Nežno in kruto ...