Patetika/2

Žalostna sem. Zaspana. Počutim se kot migetalkar. Enoceličar. Nov uhanček imam, zelen kristalček, pa še ni pravi, ker se mi luknja zeloo počasi celi. Hočem mikro mini Swarovski bleščico. In? Koga naj to zanima - verjamem, da nikogar.

Kibernetična virtualnost me muči danes. Ne verjamem ji / si. Pustim se vleči za lase. Otročja sem. Cepetala bi, dopovedovala svoje in za vsako ceno nečemu pridrla do dna. In v bistvu ... ne da se mi.

Tako si Ž-e-e-e-e-Li-M-m-m-m ...

Za mano je sicer nadpovprečno produktiven dan, učenjaški, a ne odtehta žlindraste odvečnosti, ki se mi nabira na trepalnicah. Bom raje fantazirala. Zase. Bredla bom do vratu ... in ... šklepetala z zobmi, da se mu vname srce ...