Predgovor

Preden sem sinoči pomirjena zaspala, sem se kot pustolovska ovijalka oklepala tvoje kože pod puloverjem. Od pasu navzgor sem se ti smukala, prezebla, prestradana pijavka, sesala tvojo toploto, se omamljala z vonjem tvoje hudomušnosti, nekaj alarmantnega zvoni v tebi, dokler se ti nisem zagrizla v vrat. Trznil si in se mi končno predal. V mojem naročju si krvavel in mi ponujal svoje blede ustnice, ki že dolgo niso vibrirale pod težo neznosnega hrepenenja. Ko sem se odžejala s tvojo vrelo krvjo, sem z jezikom zakrpala tvojo rano. Tvoja koža je pridobila novo barvo, oči so se ti drugače zasvetile. Hvaležen si mi bil, da sem te zbudila v barvitejši svet. Moja Trnuljčica.