četrtek, januar 05, 2006

Christian J.B.

Kratek MSN klepet s Chrisom, znancem iz Birminghama. Karkoli rečem, obrne na glavo. Blazno ga zanima, kako mi gre, ljubezen in to. Povem. Ne razume. Razložim. Vpraša, če me rajcajo macho divjaki. Ne morem verjeti. Če rečem, da mi je zanimiv Njegov oklepni karakter, trdovratnost; če bereš, se nikar ne oblizuj preveč, moč razume kot mačistično razbijaštvo. Vrta naprej. Ujamem se v vakum, ko ne znam povedati tistega, kar mislim, čutim. Torej Tia, zakaj si ne omisliš kakega mehanika na primer, ki je v prostem času jazzist? Ja, prepričan sem, da potrebuješ jazz glasbenika. Inteligentnega, sproščenega. Tia, v tem letu ti iz srca želim čimveč ljubezni, počasnega, a temeljitega seksa karseda redno, z nekom, ki si te zasluži. Hvala. Pa razmisli o mehaniku. Kako naj mu dopovem?! Ko se čez nekaj časa, po naznanilu, da se mi nekam mudi (!), gotta run, later, ena najpogostejših MSN izmuzljivk, spomnim, kaj sem mislila z Njegovo svojeglavostjo, rahlim sadizmom; da le ne zaide v fizično nasilje, ok, grizenje še toleriram, mu napišem kratek mail. Moški me mora znati stimulirati, psihofizično, občudovati ga moram, ne sme se pustiti manipulirati in mora me inspirirati. Najbrž že pokašljuje, ko to bere ... Christian, oblikovalec nakita – po tanovem, falirani jezikoslovec, hedonist, računalničar, kitarist, back vocal v fotrovem bandu, kaj še, plesalec ... Joj, upam, da ne bo hud, ker bom tole objavila, me ima, da ga pokažem, in mu dam razlog, da mi napiše kakšen sočen komentar. Mogoče.
P.S. Fotka z nekega nastopa v Bratislavi. Levo Chris, desno foter. Baje zadnje čase Slovenijo zelo forsirajo kot tur. destinacijo tudi v Birminghamu, Chris se že napoveduje, kot se je že dvajsetkrat pred tem ...