PUNK

Ponedeljek.
Prerivanja.
Zatohlo.
Špura.
Kaj?
On ima špuro.
Kaj??
Ja.
Spogled.
Kar pojavi se.
Tukaj sem.
Punk.
Visoko pobrita glava.
Tankočutna simetrija.
Bodičasta žarnica.
Kje?
Na tvojem vratu.
Sveti?
Ultravijolično.
Pobalinski nasmeh.
Držim se za trebuh.
Boli?
Mhm, menstruiram.
Mehak poljub na ramo.
Mimobežna tujca.
Greva nekam?
Pejva.
Kitasta roka.
Vonj po pralnem prašku.
Si že kdaj udaril žensko?
Odločno zanika.
Z nosom ga požgečkam po vratu.
E-e-e-j!
Uleževa se v travo.
Nebo se zliva v špičaste gore.
Pobožam črno irokezo.
Nabrušena kot kosa.
Glavo grškega profila položi na moj trebuh.
Posluša pretok krvi.
Diši, reče.
Kaj?
Kri.
Kako?
Po žganem sladkorju.
Kot da sem spet stara šestnajst let.
Moja frizura je časovni stroj, se zareži.
Nad obrazoma jima brenči len keber.

*fotka naključno sposojena pri nekem gospodu