BRITVENI LJUDJE


sami sebi žolčni kamni

ženske brez ličil listnato zelene
moški razpadajoče armade

ogrnjeni v ugašajoče brezčasje
verjamejo da se enkrat
dotaknejo smisla
njegove utripajoče mišice
ki se takoj po dotiku
skrči

občutljiva na bližino

tople dlani si prebadajo
z strupenimi iglami

razjedeni ljubijo od daleč

zbližanja odljudnežem krušijo nemir

tveganja so njihove desnice